Zdaj si vbadam v srce
črepinje razletelega zrcala.
Kot je nekoč starka po dežju
v lepljivo prst vtikala sadike.
Samo da meni vsakič pljuskne vroča kri med prste
in da črepinje le s težavo zadržim v mesu.
Gledam se v drobcih ogledala.
Vse bolj sem si podoben.
2 komentarji:
Va ... lentin! Počasi gre, odhaja!
Tudi črepinje in rane, a bol ostaja!
To je cena, ki jo moramo plačati. Če jo zmoremo, je drugo vprašanje.
Sem vedel, da surovine skrivajo zlato srce!
Objavite komentar