ZDANITI SE MORA!

(Foto: www2.arnes.si/~gljsentvid10/trig_17_7_06_1.jpg)

"Zdanilo se je." je po SMSu priletelo na Vikijev telefon v trenutku, ko je bilo jasno, da je Tuerk novi predsednik države. Poslal ga je Robi in je definitivno najbolj duhovit SMS v zadnjih treh letih. "Zdanilo se je!" je pisalo na Tuerkovi torti. In res se je. Pravzaprev se je šele začelo daniti. Atatuerk je predsednik in na obzorju se po treh letih končno svetlika možnost, da bo Slovenija spet sekularna država.

In če se mi je v začetku prvega kroga še zdelo, da ni panike, ali bo predsednik levi ali desni (samo da ne bo Jelinčič), saj sta tako ali tako oba ugledna in sposobna politika, se mi je bolj kot je šla kampanja v drugem krogu h koncu, bolj obračal želodec. Prepotenca prvoborcev, ki tako ali tako ne presegajo komunističnih metod in vzorcev (razen v segmentu likvidacij), je pljusknila čez vse meje. Rupel je samo dodal češnjico. In tako sem na koncu prav nervozno odkorakal obkrožit Tuerka, da se ja ne bi zgodilo, da bi nam še predsedovala taka politika, ki za dosego ciljev ne izbira sredstev. Sploh pa je bil populizem, ki se ga je Peterle posluževal proti koncu že prav nagnusen.

Skratka, zmagal je Tuerk. Gotovo zaradi svojih sposobnosti in gotovo tudi zato, ker je utelešal nasprotovanje vladi. In po dolgem času sem spet nekoliko mirneje spal.

Zakaj? Piše pod črto!

Moram še upoštevati prijateljev nasvet, ki me je pokritiziral, češ, da iz mojega bloga veje pretirano navdušenje nad Tuerkom. Navdušenje že priznam, a, roko na srce, ni osrediščeno toliko na novega predsednika, ampak bolj na dejstva, da je zdaj empirično videti, da je ljudem od drkanja z desnico prekipelo! Saj vem, LDS je bila v tretjem mandatu že prav neznosno prepotentna, pa tudi z našimi porokami so nam pljunili direktno v obraz, a koketiranja s fašistoidnimi metodami pri levici v vseh 12.-h letih nisem zaznal.

Lahko noč

_______________________________________________
Zakaj mi gre na KOZLANJE Janševa vladavina.

Ob pozornem spremljanju delovanja vlade zadnja tri leta, kot novinar in kot aktivist za človekove pravice GLBTIQ, posebej pa ob pozornem spremljanju predvolilne kampanje in z njo povezanih dogodkov v zadnjih mesecih, si dogodkov ne znam več interpetirati drugače kot, da nam trenutno vladajo temne sile, kakorkoli fatalistično se to sliši.

Vlada korenito revidira zgodovino. To samo po sebi sicer ni slabo, saj je dobro vsake toliko pretresti in prezračiti stare cunje, da odpadejo ideološke brožke in nalepke in obleke zasijejo v bolj resnični luči. A da sodelavci nacizma, tudi če zgolj iz upora do komunizma, zdaj postajajo osvoboditelji in zmagovalci ...

Vlada in cerkev postajata vse bolj eno. Med državo in rimokatoliško cerkvijo praktično ni več mogoče postaviti jasne ločnice. Vračanje premoženja (le kako so ga pridobili?), financiranje cerkvenih šol, blagoslavljanje državnih projektov, udeležba cerkvenih dostojanstvenikov na državnih prireditvah, prisotnost visokih državnih predstavnikov na verskih obredih, rdeča maša za sodnike, maša ob začetku akademskega leta, financiranje cerkvenih organizacij in projektov iz državnega proračuna, malteški vitezi na ministrskih mestih ... Kje je meja? In potem se ti pohlepneži vrinejo še v proslavo protestantizma na Slovenskem. In to z likom, ki je utelešenje protireformacije. Saj to ne more biti res.

In ko Igor Lukšič, profesor politologije na FDV (in podpredsednik SD) svoje študente pošlje v cerkve spremljati, ali se cerkev vključuje v predvolilno kampanjo ali ne, se ima cerkvi skoraj zmešati. In nervozno bljuva vsenaokoli zastarele floskule o komunističnih metodah. Koga strašijo? Koga ali česa se bojijo? Mar ni Lukšičevo početje popolnoma legitimno v demokratični državi?? Mar nimamo več akademske svobode? Svobode raziskovanja državnih in družbenih pojavov?

Vlada ne pozna civilnega dialoga. Zakone sprejema povsem despotsko, brez sodelovanja civilne družbe, brez sodelovanja zainteresirane javnosti. Model je jasen: ministrstvo pripravi osnutek, tik pred vložitvijo v proceduro pa od civilne družbe v nekaj dneh pričakuje konstruktivna (?!) mnenja. Sama je zakone ob vsem aparatu pripravljala mesece, nevladni sektor pa bi moral v nekaj dneh pripraviti svojo oceno zakona. Tudi če komu uspe, ministrstva pripomb večinoma ne upoštevajo. To smo iskusili pri Zakonu o registraciji istospolne partnerske skupnosti, in to so ukisile še številne skupine za nami. Ja, to je po novem civilni dialog.

Vlada je sprejela zakon o RTV in zakon o medijih in si tako zagotovila neposreden vpliv na nacionalno medijsko hišo. Razmere v hiši to takšne, kot jih v 13-letnem sodelovanju z nacionalko nisem nikoli prej ne opazil, ne doživljal. Pritiski so posredni in neposredni. Najbolj neposredno so na udaru informativne in notranjepolitične redakcije. Pa tudi ostali vemo, o čem se sme poročati in o čem ne. Samocenzura je skoraj hujša od cenzure. No, če teče voda v grlo se v oddajo spontano izlije kar sam Grims in jo suvereno odvodi. Ljudje odhajajo, drugi odstopajo. Kakovost programa pa je medtem padla na tako raven, da je javno hišo POP komercialka prehitela celo v informativnem programu. Kar je bilo posebej jasno videti ob spremljanju zadnjih volitev. Da o ostalih medijih in zamenjavah njihovih vodstev niti ne izgubljam besed.

O gospodarstvu nimam pojma, vendar je še takemu ekonomskemu analfabetu, kot sem jaz jasno, kdo sedi v vodstvih uprav in v nadzornih svetih in zakaj je Jannkovič župan Ljubljane. In vsakemu analfabetu je jasno, da je iz dneva v dan vse dražje. Da je denar vse manj vreden in da je priti do stanovanja že skoraj utopija. Ja kje je ves denar od izjemne gospodarske rasti? Premier pa pravi, da je kruh v smeteh, njegov gospodarski oproda pa, da bomo pač morali kdaj jesti tudi en dan starega. Tudi Maria Antonietta je ljudstvu priporočala potico namesto kruha. Pa ji je odletela glava.

Da o spoštovanju odločb ustavnega sodišča, Izbrisanih, Strojanovih, azilantih, ustavno nepriznanih manjšinah, zakonu o verskih skupnostih, izkoriščanju tragedij medvojnih in povojnih pobojev za potrebe dnevne politike, kazanju mišic in še čem, niti ne začnem pisati.

Skratka, čas je, da se je začelo daniti. Upam, da bi ob letu osorej sonce tudi res vzšlo.