ŠE EN POZITIVEN ...

... blog, preden se spet lotim naše doline Šentflorjanske fašistične. No, v to solzno dolino Marijino je včeraj vendarle posijalo sonce, ko so velikega Drobniča skupaj z njegovim Enim končno zbrcali z ministrstva za družino.

http://www.nsi.si/index.php?option=com_content&task=view&id=55&Itemid=34

No, podrobnejša analiza bi verjetno pokazala, da je veselje ob tej priločnosti predvsem svar naivnosti, ampak pustimo to... sem obljubil še en pozitiven blog.



Končno smo namreč (bo zdaj že mesec tega) doživeli Georgea Michaela v živo. 3-je parčki, z bolj ali manj prepletenimi zgodovinami in sedanjostmi, smo se v karavani zapeljali do Muenchna. Ne, nismo naročili ene sobe in niti nismo skupaj zobali ocvrtih kozic ali mastnih oliv, kot bi se morda zdaj že celo spodobilo, pač pa smo šli samo ponj, po tipčka, za kaerim sem cedil sline, že ko je bil polovica Whama in sem pred cvetom pubertete cedil sline za že veliko bolj razvitim bratrancem s katerim sva preživljala skupna poletja. On je bil namreč navdušen nad tem duom in je bila njegova soba prekrita z njunimi plakati.

Potem je George nekako izginil iz mojega življenja, da bi se veliko kasneje z velikim pokom vrnil, ko so ga v nekem WCju zalotili in seveda takoj razkrili.
In tako je dogodek dobil mednarodne razsežnosti in George je v mojih očeh postal kar precejšnja ikona. Človek, ki se je nehal skrivati - četudi ne ravno prostovoljno - in postal človek. Bil je tudi križan za nas, pod Poncijem Pilatom je trpel... eee... pardon, to je iz neke druge zgodbe.

Pač pa so iz resničnega življenja trenutki večnosti, ko sem se prvič ljubil z Vikijem in je igral Older. Tudi zato je bilo srečanje z Georgeom nekaj posebnega. In tudi zato, ker je nekaterim v tem triu parčkov iz karavane, ki se je tistega petka odpravila proti Muenchnu, pevec že dobival razsežnosti točke G. Osebno me rajca na nekih drugih dimenzijah.

Pa kljub temu nisem uspel ostati hladokrven, ko sem v prvi vrsti, čisto ob ograji, kot najbolj prfuknjena pubertetnica, lahko videl točko G tako od blizu, da sem uspel slediti znojnim kapljicam, ki so bežale po vratu navzdol, med prsi, prek popka in niže ...

Koncert je bil sinusoida med dance in patetiko. In publika je bila zelo pedrovska. Pa tudi ne preveč mlada. Pa tudi strejtov ni manjkalo. In mladih tudi. Skratka, zelo integrativno. Jaz sem užival. In bil je političen! Jaa!



Vse skupaj nas je nekako posrečeno prelivalo. In vem, da so nekateri v karavani prav med koncertom doživljali katarzo. Potem smo se razbežali po parkih in proti jutru pregledali sleherni stoječi avto v Muenchnu, da bi ga zalotili.

MADRID

Torek je. Malo pred 7. zjutraj. Zbudil me je kašelj, ki me je mučil tudi vso noč. Hmmm... nekaj mi nagaja odpornost zadnji teden.

/... minil je teden dni ... /

No, po tednu dni, danes je 28. november, se spet lotevam bloga ... bom dodal nekaj pozitivnih novic, da ne boste rekli, da samo travmiram ...

Madrid - bil je fantastičen. Tam smo s kolegicami in kolegi v službi, na 1. jutranjem programu Radia Slovenija, preživeli ne pretekli, ampak predpretekli konec tedna. Tako, da malce zaokrožimo leto, da se malce sprostimo po kar napornem letu, da sem malce psihično pripravimo na vse spremembe, ki se obetajo na javnem radiu, da se malce bolje spoznamo, zbližamo, da preživimo nekaj uric brez skrbi ... Na lastne stroške, to je že treba dodati.
Ljubljana-Benetke-štrajk na letališču, megla, prevoz z avtobusom do Trevisa zaradi megle, ponovno čekiranje, zaplemba pijače, ki smo jo sicer kupili na duty free shopu na beneškem letališču, potem, ko smo bili že čekirani in je bila itak zapečatena, potem protestno pitje viskija, da je ne bi nedotaknjene spizdili cariniki, ki so se jim ob pogledu na 2 flaši že zasvetile oči - in potem končno ob enih ponoči Madrid. Taxi za 30 evrov, klepet s taksistom, ki je obvladal angleško in je kot nalašč, takoj začel GLBT teme, pa poceni hotel v središču Madrida. V središču, tako blizu vsega, da smo hodili zgolj peš.
Drugi dan (pravzaprav še isti)ogled mesta - potem nam okradejo šefico, ki se v marici vozi po mestu in prekolne pol Madrida (se mi zdi) -, naslednji dan muzeji, še naslednji odhod domov. Spat - vsako jutro od 3-h do 4-h. Pijače - veliko. Opravljanja in tračev - še več. Vmes sem praznoval svoj 32. rojstni dan in odpeljal celo redakcijo v gejevsko četrt Chueco, kjer smo v enem naključno izbranem lezbičnem baru žurali, plesali in noreli, kot nisem od Montreala naprej.
Madrid - me je fasciniral. Najbolj muzej Reina Sofia in ves kubizem, ekspresionizem, nadrealizem ... Maaaarija, nisem vedel, da je nadrealzem pravzaprav avtomatsko prepuščanje toku nezavednega. Fantastično!! 4 ure sem bil notri, se skoraj zjokal pred Guernico in neznansko užival. Upam, da je na to mislil Aristotel v Strukturalni poetiki, ko je govoril o katarzi.
Madrid. Srečal sem tudi Don Kihota in Sanča Panso na trgu Španije. In ... khm ... se malce zamislil. In si nekaj obljubil. Ne povem kaj. Je skrita želja za rojstni dan.
Madrid - mi je zlezel pod kožo. Že drugič. Letos. Zaradi temperamenta, energije, pršuta in morske hrane. Alkohola, tapasov, nočnega življenja in velikih umetnosti. Zaradi pohote in perverznosti. Pršuta in pršuta! Meso. Meso. Meso. In jezika in Lorce, ki sem ga objel, četudi je bil bronast. In tipov. Črnih. Črnih. Za oluščit in požret, kot kakšno sočno ocvrto kozico. Ali mastno olivo. In pečko vreči na tla. Všeč mi je Madrid. Mesto, ki je ob treh zjutraj tako živo, kot Ljubljana ob štirih popoldan, mora biti nekaj posebnega. Pojdite v Madrid! No, morda bo kmalu treba tja, nikoli se ne ve, kdaj te lahko pred blokom pričaka kakšna razjarjena monožica ljudi. Ops!

SLOVENSKI DAN NESTRPNOSTI

Včeraj je bil mend- narodni dan strpnosti. Eee... kako? Česa?

Zadnje dni gledam ljudi, kako z dvignjenimi kazalci in pestmi razjarjeno kričijo, da Romov v občino Ivančna Gorica ne bo in pika! Tudi v Hudo vas in Grosuplje jih ne bo in pika! Za to bodo uporabili vsa sredstva!
In vidim ljudi, ki zapirajo ceste, podirajo drevesa in organizirajo vaške straže, da bi Strojanovim preprečili vrnitev v svoj dom.
In gledam ljudi, ki trdijo, da niso nestrpni, da niso romofobi, ne ksenofobi, AMPAK! Strojanovih tukaj pa ne bodo gledali! Ker so kriminalci!
In slišim javno izrečene grožnje, tudi s smrtjo, in hude obtožbe.

Kje so tožilci? Kje je policija? Je vse to dogajanje v skladu z zakonom? Mar niso šli Dolenjci tokrat krepko čez rob zakonitosti? (Breclja so npr. v Ljubljani takoj zaprli, ko je preskočil barikade.) Kje je bila policija prej, da bi ščitila krajane pred Romi, če so res taki kriminalci?

In slišim komisarja Sveta Evrope za človekove pravice, ki govori, da je bila preselitev nedopustna in da bi se morali Romi takoj vrniti v svoje domove v Ambrus. In poslušam Janšo, ki pravi, da se to ne bo zgodilo. In Mateja in Zvera, ki da iščeta primerno rešitev v soglasju z občani. Ja, občani bodo odlsej podeljevali dovoljenja, kam se lahko kdo preseli in kam ne. Da boste vedeli, ko se boste selili, občane je treba najprej vprašati, če vam dovilijo bivati pri njih. Če vas sprejmejo. To so novi postopli. Uradni. S tem se strinja tudi država.

In poslušam ministra Zvera - kakšna groteksa, da je Zver na čelu komisije za Rome -, ki pravi, da so dobili pravo lokacijo za Strojanove, daaaaleč okrog ni žive duše. Tam bodo varni, tam bodo imeli mir.

In gledam, kako ljudje mečejo molotovke v občinsko stavbo, ker se ne strinjajo z rezultati volitev.
Še prej pa je Popovič poskušal diskreditirati Pečanovo z namigovanjem, da je lezbijka. To, da naj bi bila lezbijka, je uporabil kot sredstvo za blatenje politične nasprotnice. Zdaj, letos, leta 2006.

In poslušam Drobniča, kako bo povišal rodnost, ki pomenljivo povezuje nezaposlovanje in zaposlovanje žensk z nizko rodnostjo. Kot da smo tupi, da ne vemo, kam pes taco moli. Pa še o tem, da bo treba za splav - če bo strategija zakon zaživela - po novem plačati iz lastnega žepa, razen če bo ogroženo življenje matere, pa še veliko težje bo dostopen, kod do zdaj. Koliko naj bi stal splav: 103.447,12 SIT, poročajo mediji.

In vidim, da SNS vlaga interpelacijo zoper Drobniča, češ da je nazadnjaški in nestrpen. Stranka, ki ima v svojih vrstah Saša Pečeta vlaga interpelacijo zaradi nestrpnosti in nazadnjaštva? Pečeta, ki je pred meseci,ko smo nevladne organizacije opozorile na nasilje na paradi ponosa - ko so nam v Mariboru še vedno neznani storilci porušili stojnico in grozili z noži, v Ljubljani pa brutalno pretepli 2 geja, ki sta se vračala z zabave po pradi, skupino lezbijk pa ozmerjali - uporabil dobesedno nacistično retoriko, ko je zapisal:
"Izkoriščanje manjšine nad večino je pod taktirko in krinko pozitivne diskriminacije in finančnih ugodnosti ob pomoči varuha človekovih pravic, gospoda Hanžka; ki zgolj in vedno izpostavlja ob pomoči pripadnikov in pripadnic družbeno medicinsko bolestnih-samo namišljenih problematičnih skupin; zanemarjanje resničnih problemov slovenske družbe, kot so nezaposlenost in diskriminacija na podlagi starost, spola, bolezni in materialne odvisnosti.
V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke ocenjujemo, da je aktivacija oziroma samopromocija istospolno usmerjenih dosegla maksimalno žaljiv nivo do slovenske družbe ravno v trenutkih preteklih dni, ko so samo-načrtovano "agresijo" na pripadnike njihove vrste sprovocirali organizatorji; Društvo za integracijo homoseksualnosti, LEGEBITRA, Škuc-Magnus, LINGISIUM Maribor; zaradi pomanjkanja medijske pozornosti. Tovrstno početje v zameno za samopromocijo in pridobivanje finančnih sredstev skozi financiranje tovrstnim društvom in skupinam, v Poslanski skupini SNS ocenjujemo kot nedopusten poseg v normativni del Ustave Republike Slovenije in določbe o enakosti.
Zato ocenjujemo, da je poceni pridobivanje političnih točk s strani institucij LDS, v smislu ograjevanja in obsojanja domnevnih verbalnih in ostalih "napadov", zgolj in le posledica plitkosti tovrstne politike pred obdobjem lokalnih volitev."
Ali pa Srečka Prijatelja, ki se je spakoval, ko so sprejemali ZRIPS?

Vse to, dragi in drage moje, me spominja na neke druge čase!
In danes, ko je mednarodni dan strpnosti, sem zato globoko žalosten.

Mitja Blažič - po novem nacionalni trener za človekove pravice poprogramu Sveta Evrope Kompas

VLOŽENA POBUDA ZA PRESOJO USTAVNOSTI ZRIPS

Ekola,

z Vikijem sva pravkar vložila pobudo za presojo ustavnosti Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti. Spodaj je tekst pobude.

Držimo pesti!!
************************************

Ustavno sodišče Republike Slovenije
Beethovnova ulica 10
p. p. 1713
1001 LJUBLJANA

POBUDA ZA PRESOJO USTAVNOSTI
22. člena Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS)

Pobudnika:

1. Mitja Blažič, xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx,
2. Viki Kern, xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx

Pooblaščenec za sprejemanje pisanj: Mitja Blažič, xxxxxxxxxxxxxxxxx

S tem podpisom Viki Kern pooblaščam Mitjo Blažiča za sprejemanje pisanj:______________


I.
Pobudnika sta na podlagi Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS) dne 03. 10. 2006 registrirala svojo istospolno partnersko skupnost pri Upravni enoti v Ljubljani. Pobudnika sta na podlagi registracije pridobila pravice in prevzela obveznosti, ki jih določa ZRIPS. Po 22. členu ZRIPS je ena izmed pravic po zakonu tudi pravica do dedovanja po umrlem istospolnem partnerju (v nadaljevanju: partner). Člen 22 ZRIPS tako neposredno posega v pravice, pravne interese in pravni položaj pobudnikov, zaradi česar je njun pravni interes za vložitev pobude za presojo ustavnosti izpodbijanega zakona utemeljen.

Dokaz:

- Potrdilo o registraciji istospolne partnerske skupnosti z dne 3.10.2006


II.
Na podlagi registrirane istospolne partnerske skupnosti sta pobudnika pridobila pravico do dedovanja po umrlem partnerju. Ta pravica je urejena v 22. členu (»dedovanje partnerjev«) ZRIPS, ki določa kot sledi:

»(1) V primeru smrti partnerja ima preživeli partner pravico do dedovanja na deležu skupnega premoženja po tem zakonu.
(2) Če ima zapustnik otroke, dedujejo premoženje iz prejšnjega odstavka preživeli partner in zapustnikovi otroci po enakih delih.
(3) Če zapustnik nima otrok, deduje preživeli partner celoten delež na skupnem premoženju.
(4) Posebno premoženje zapustnika se deduje po splošnih predpisih o dedovanju. Splošni predpisi o dedovanju se uporabljajo tudi pri dedovanju na deležu skupnega premoženja zapustnika, če ta zakon ne določa drugače.
(5) Za postopek dedovanja po tem zakonu je stvarno pristojno okrajno sodišče.«

ZRIPS zakonito dedovanje za istospolne partnerje v prvem in drugem dednem redu ureja drugače kot Zakonu o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Na podlagi ZD kot sistemskega zakona na področju dednega prava namreč dedujejo zapustnikovi nasledniki po dednih redih in sicer v prvem dednem redu celotno zapuščino (sestavljeno iz deleža na skupnem premoženju ter posebnega premoženja zapustnika) dedujejo zapustnikov zakonec in zapustnikovi otroci po enakih delih, v drugem dednem redu pa celotno zapuščino zapustnikov zakonec in starši zapustnika, vsak do ene polovice. ZD v 25. členu določa, da ima zapustnikov zakonec pravico do nujnega deleža, ki glede na 26. člen ZD znaša polovico zakonitega deleža.

Na podlagi 22. člena ZRIPS deduje preživeli partner v vsakem primeru po zapustniku le zapustnikov delež skupnega premoženja (ne pa tudi posebnega) in sicer v prvem dednem redu skupaj z otroki po enakih delih, v drugem dednem redu pa zapustnikov delež skupnega premoženja v celoti. ZRIPS torej v nasprotju z ZD v primeru dedovanja razlikuje med posebnim in skupnim premoženjem, ki skupaj sestavljata zapuščino, česar ZD ne pozna.

Nadalje ZRIPS v celoti odreka preživelemu istospolnemu partnerju zakonito dedovanje posebnega premoženja zapustnika. Četrti odstavek 22. člena ZRIPS se namreč sklicuje na splošne predpise o dedovanju, ti pa istospolnega partnerja ne omenjajo, saj po zapustniku lahko zakonito dedujejo le zakonec, otroci, starši, bratje in sestre ter ostali dediči po vstopni pravici. Prav tako ZRIPS preživelemu partnerju ne priznava pravice do nujnega deleža.


III.
Po oceni pobudnikov je obstoječa pravna ureditev dedovanja po umrlem istospolnem partnerju, s katerim je preživeli istospolni partner živel v registriranem istospolnem partnerstvu, diskriminatorna. Ker je smrt neizbežen življenjski dogodek, se bosta z njo v določenem trenutku življenja soočila tudi pobudnika kot registrirana istospolna partnerja. V trenutku smrti enega od njiju, bo v primeru odsotnosti oporoke, uvedeno zakonito dedovanje po izrazito diskriminatornih pravilih. Po mnenju pobudnikov namreč obstoječa pravna ureditev odstopa od legitimnega cilja ureditve zakonitega dedovanja, ki ga je zakonodajalec zasledoval s sprejetjem ZRIPS, to je urediti materialno-socialna razmerja med registriranima istospolnima partnerjema (glej obrazložitev predloga ZRIPS z dne 31.03.2005, EVA 2005-2611-0027, pod točko 1.1). ZRIPS namreč uvaja ureditev, ki se od splošne ureditve zakonitega dedovanja močno razlikuje, edina razloga razlikovanja pa sta spol in spolna usmerjenost partnerjev in posledično dejstvo, da je bila med njima registrirana istospolna partnerska skupnost, ne pa sklenjena zakonska zveza.

Istospolna partnerska skupnost je trajna življenjska skupnost partnerjev istega spola, ki je po svoji dejanski in bistveni vsebini enakovredna življenjski skupnosti partnerjev različnih spolov. Prav tako kot zakonska zveza se tudi istospolna partnerska skupnost sklepa zaradi skupnega življenja ter medsebojne moralne in materialne pomoči partnerjev. Temelj obeh so enakopravnost partnerjev, obojestranska naklonjenost, ljubezen, razumevanje in zaupanje, partnerja pa sta se dolžna spoštovati, si zaupati in si medsebojno pomagati (2. odstavek 8. člena ZRIPS in 44. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR). Tako ZZZDR kot ZRIPS postavljata enake temelje za obe obliki skupnosti, podobne pogoje za sklenitev obeh skupnosti in ustanavljata institut skupnega premoženja partnerjev (t.j. premoženje, ki ga partnerja pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze oziroma registrirane istospolne partnerske skupnosti). Tako kot zakonska zveza in izvenzakonska skupnost je tudi registrirana istospolna partnerska skupnost trajna življenjska skupnost, vse tri pa so v bistvenih lastnostih enake. Po naravi stvari se namreč tako registrirana istospolna partnerja (v tem konkretnem primeru pobudnika) kot tudi zakonca v zakonski zvezi medsebojno podpirata, si pomagata, prispevata k skupnemu življenju, z delom pridobivata dohodek, si delita življenjske stroške ali preživljata drugega partnerja oz. zakonca v primeru, da eden od partnerjev oz. zakoncev iz kateregakoli razloga ne dela ali je nezmožen za delo (50. člen ZZZDR in 19. člen ZRIPS). Vse to so tudi lastnosti trajne življenjske skupnosti obeh pobudnikov, ki skupaj živita že sedem let in sta v tem času ustvarila trdno čustveno zvezo ter pridobila določeno premoženje, ki pa se bo dedovalo po splošnih pravilih ZD. Po registraciji pa sta pričela pridobivati tudi skupno premoženje, vendar pobudnika premoženja, pridobljenega pred registracijo in premoženja, pridobljenega po registraciji ne ločujeta in ne vidita legitimnega cilja in namena v tem, da ju ločuje zakon.

Na podlagi dejanskega stanja in na podlagi očitno enake osnove življenjske skupnosti partnerjev istega ali različnega spola je neenako obravnavanje na področju dedovanja povsem neutemeljeno in nima nikakršne relevantne pravne osnove. Posledica ureditve po ZRIPS je, da je v primeru smrti enega od partnerjev preživeli istospolni partner (v tem primeru bi to lahko bil kateri koli od pobudnikov) glede dedovanja posebnega premoženja in glede neobstoječe pravice do nujnega deleža postavljen v bistveno slabši položaj od kateregakoli preživelega zakonskega oz. zunajzakonskega partnerja, edina razloga takšnega razlikovanja pa sta spol in spolna usmerjenost partnerjev in s tem tudi pobudnikov.

Neenako obravnavanje pobudnikov na osnovi ZRIPS se kaže v treh točkah:

Prvič, ZRIPS v primeru dedovanja po zapustniku neutemeljeno razlikuje med posebnim in skupnim premoženjem registriranih istospolnih partnerjev in za takšno razlikovanje ne ponudi nikakršne legitimne in razumne pravne razlage.

Drugič, preživeli istospolni partner glede na obstoječi 4. odstavek 22. člena ZRIPS nima pravice do dedovanja zapustnikovega posebnega premoženja (to se namreč deduje po splošnih pravilih dednega prava, v katerih istospolni partner ni omenjen). Edina razloga za takšno ureditev sta spol in spolna usmerjenost zapustnika in preživelega partnerja. Namreč, če bi bila spolna usmerjenost partnerjev drugačna, bi lahko sklenila zakonsko zvezo z osebo nasprotnega spola in v tem primeru bi posebno premoženje partnerja lahko dedovala po enakih pravilih kot skupno premoženje; oziroma če bi bil spol enega od partnerjev drugačen, bi z drugim partnerjem lahko sklenil zakonsko zvezo in tako dedoval posebno premoženje po enakih pravilih kot skupno premoženje.

Tretjič, preživeli istospolni partner za razliko od preživelega zakonskega partnerja nima pravice do nujnega deleža, saj ta v 22. členu kot tudi v drugih členih ZRIPS ni urejena. V primeru, da bi zapustnik svoje premoženje z oporoko zapustil drugim dedičem ter svojega istospolnega partnerja iz oporoke izpustil, bi zapustnikov partner ostal brez vsakršne pravne, socialne in ekonomske zaščite, ki jo sicer zagotavlja nujni delež. To pa je v nasprotju z namenom zakona, ki je opredeljen v obrazložitvi prvega predloga ZRIPS z dne 31. 03. 2005 (EVA 2005-2611-0027). Odstavek 1.1 te obrazložitve pravi, da se »po določenem obdobju skupnega bivanja oseb pojavi problem vzajemne ureditve materialno-socialnega razmerja med partnerjema in njunega razmerja do tretjih, zlasti v primeru razpada ali prenehanja razmerja pa nastane problem zaščite ekonomsko šibkejših oseb, ki živijo v takšni pravno priznani skupnosti«. Ta problem je še toliko večji, če zapustnik svojega preživelega partnerja v oporoki spregleda, mu iz zapuščine ne nameni vsaj nujnega deleža, preživeli partner pa nima nikakršne zakonske možnosti zahtevati ga (v nasprotju s preživelim zakoncem, ki ima takšno zakonsko možnost na podlagi Zakona o dedovanju).


IV.
Po oceni pobudnikov je obstoječa ureditev dedovanja posebnega premoženja po ZRIPS v nasprotju s 14., 15., 33. in 66. členom Ustave Republike Slovenije.

Ustava Republike Slovenije v 14. členu utemeljuje načelo enakosti pred zakonom. Ta določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino (kar vključuje spolno usmerjenost). Vsi so pred zakonom enaki. Načelo enakosti pomeni, da je potrebno bistveno enake primere obravnavati enako in bistveno neenake ustrezno različno. Splošno načelo enakosti je prizadeto, kadar ni moč najti stvarno in razumno utemeljenega razloga za različno obravnavanje, torej kadar moramo izpodbijano zakonsko določilo označiti kot samovoljno.

Nadalje 33. člen Ustave RS določa, da je zagotovljena pravica do zasebne lastnine in dedovanja. Poseg zakonodajalca v ustavno pravico do dedovanja pod enakimi pogoji ni niti nujen niti primeren, zato ni v skladu z načelom sorazmernosti. Ni namreč nobenega stvarno in razumno utemeljenega razloga za razlikovanje dedovanja zapustnikovega posebnega premoženja od dedovanja njegovega deleža na skupnem premoženju istospolnih partnerjev in ni razloga za uvajanje različnih sistemov dedovanja premoženja, kadar gre za skupnost partnerjev istega ali različnega spola. Edina možna razlaga za takšno ureditev je razlikovanje zaradi razlikovanja samega in tako klasičen primer neposredne diskriminacije zaradi spola in spolne usmerjenosti.

Pojem neposredne diskriminacije je definiran z Zakonom o uresničevanju načela enakega obravnavanja (ZUNEO), ki je krovni zakon na področju enakosti v Republiki Sloveniji in zapoveduje enako obravnavanje oseb na kateremkoli področju družbenega življenja ne glede na njihove osebne okoliščine, vključno s spolom in spolno usmerjenostjo (1. odstavek 1. člena ZUNEO). Enako obravnavanje pomeni odsotnost neposredne oziroma posredne diskriminacije zaradi katerekoli osebne okoliščine (1. odstavek 4. člena ZUNEO). Neposredna diskriminacija zaradi osebne okoliščine pa obstaja, če je oseba zaradi te okoliščine bila, je ali bi lahko bila v enakih ali podobnih situacijah obravnavana manj ugodno kot druga oseba (2. odstavek 4. člena ZUNEO). Iz navedenih določb je razvidno, da bi bil vsak od pobudnikov, ki sta registrirana kot istospolna partnerja, v primeru smrti drugega in po njem uvedenega dedovanja manj ugodno obravnavan kot eden od raznospolnih partnerjev, ki je z zapustnikom sklenil zakonsko zvezo ali živel z njim ali z njo v zunajzakonski skupnosti. Potrebno je poudariti, da je bila registracija edina možna izbira pobudnikov, ki sta želela formalno priznanje svoje zveze. Diskriminatorne posledice registracije na področju dedovanja tako pobudnika razumeta kot sankcijo za svoj spol in svojo istospolno usmerjenost. Učinek takšne sankcije je v nasprotju z namenom zakona, ki je v tem, da istospolna partnerja z registracijo uredita svoj medsebojni ekonomsko-socialni položaj ter njun položaj do tretjih oseb ter in da se uredijo posledice prenehanja partnerstva in varstva ekonomsko šibkih oseb. Pobudnika opozarjata, da zakonska zaščita njunega ekonomsko socialnega položaja po smrti enega od njiju (ki je ena od oblik prenehanja registriranega partnerstva) zanju ne bi smela biti nič manjša kot je ekonomsko-socialna zaščita preživelega zakonskega partnerja.

Diskriminatorna ureditev pravice do dedovanja pa je povezana tudi z omejevanjem lastninske pravice. Dedovanje je namreč eden izmed načinov za pridobitev lastninske pravice. V primeru, ko zakon omejuje dedovanje po zapustniku, posredno omejuje tudi pridobitev lastninske pravice. Po Ustavi Republike Slovenije je lastninska pravica omejena zlasti z načelom socialne države in socialno in ekonomsko funkcijo lastnine. 1. odstavek 66. čl. Ustave določa, da zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Pobudnika ne vidita razloga, povezanega z gospodarsko, socialno in ekološko funkcijo lastnine, ki bi opravičeval različno obravnavanje dedovanja partnerjev istega spola od dedovanja partnerjev različnega spola in tako možnost pridobitve lastninske pravice. Edina in izključna razloga razlikovanja sta spol in spolna usmerjenost partnerjev. Zakonodajalec je tako različne pogoje za dedovanje postavil povsem arbitrarno in nerazumno ter jih nedopustno utemeljil na osebni okoliščini partnerjev.

Nadalje peti odstavek 15. člena Ustave Republike Slovenije določa, da nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri. ZRIPS preživelemu partnerju v istospolni partnerski skupnosti povsem brez osnove omejuje pravico do dedovanja posebnega premoženja po umrlem partnerju v razmerju do preživelega partnerja v raznospolni skupnosti, kar pomeni bistven poseg v temeljne človekove pravice in svoboščine (v skladu s 3. odst. 15 člena Ustave Republike Slovenije so te lahko omejene le s pravicami drugih v primerih, ki jih določa ustava) preživelega partnerja in hkrati nerazumljivo razlikovanje v odnosu do skupnosti raznospolnih partnerjev, ki je ekvivalent registrirani istospolni partnerski skupnosti. Edini okoliščini, ki povzročita različno ureditev dedovanja po umrlem partnerju, sta spol in istospolna usmerjenost partnerjev, torej osebni okoliščini, ki z ekonomsko in socialno funkcijo lastnine nimata nikakršne povezave ter ne moreta in ne smeta biti razlog za različno obravnavanje ljudi pred zakonom.


V.
Pobudnika poudarjata, da so določbe ZRIPS diskriminatorne in preozke tudi kar se tiče drugih vprašanj, ne zgolj dedovanja. Zakon v postopku registracije skupnosti ne določa stroge obličnosti kot je predpisana za zakonsko zvezo po ZZZDR, saj ne dopušča slovesne oblike, kakor tudi ne določa prisotnosti dveh prič. Odrekanje strožje obličnosti postavlja registrirano skupnost istospolnih partnerjev že v fazi sklenitve registrirane istospolne partnerske skupnosti v manjvreden položaj v primerjavi z zakonsko zvezo. Tako kot je okrnjen postopek registracije, je tudi prenehanje skupnosti poenostavljeno. Odločbo o prenehanju skupnosti izda organ, kjer sta se partnerja registrirala, torej upravni organ, in sicer na podlagi vloge za prenehanje skupnosti, ki jo poda eden ali oba partnerja. ZZZDR določa, da zakonska zveza preneha z razvezo in sicer na podlagi sporazuma zakoncev ali s tožb, če sporazuma ni. S tem je zakonodajalec jasno zavzel stališče, da je zakonska zveza življenska skupnost večjega pomena kot pa skupnost istospolnih partnerjev, saj ji postopek razveze daje večjo trdnost. Zakon tudi ne omogoča zunajzakonskih zvez istospolnih partnerjev ter odreka registriranim istospolnim partnerjem pravico do posvojitve otrok, kakor tudi različne in številne socialne pravice, ki so na podlagi različnih zakonov zagotovljene zakonskim ter izvenzakonskim partnerjem. Kljub navedenemu pobudnika z vloženo ustavno pobudo zaenkrat zahtevata ustavno presojo zgolj najbolj očitne kršitve enakopravnosti.


VI.
Pobudnika na podlagi 2. odstavka 35. člena Zakona o Ustavnem sodišču predlagata razpis javne obravnave. Javna obravnava je po mnenju pobudnikov v širšem interesu javnosti, saj se istospolno usmerjeni v Sloveniji že dolgo borijo za začetek uveljavljanja enakopravnosti na tem področju.

Na podlagi 2. odst. 40 člena Zakona o Ustavnem sodišču pobudnika tudi predlagata ureditev načina izvršitve tako, da je do izdaje z odločbo usklajenega zakona istospolni partner glede dedovanja izenačen z zakoncem po Zakonu o dedovanju, saj je v sami odločbi Ustavnega sodišča potrebno zagotoviti, da vmesno obdobje, od razveljavitve pa do uskladitve zakona z Ustavo RS s strani zakonodajalca, ne ostane nepokrito.


VII.
Glede na navedeno pobudnika Ustavnemu sodišču Republike Slovenije

p r e d l a g a t a,

da razveljavi 22. člena Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti ter Državnemu zboru naloži, da v roku 6 – ih mesecev zakon uskladi z Ustavo RS

ter

v skladu z določbo 2. odstavka 40. čl. Zakona o Ustavnem sodišču določi način izvršitve tako, da je do izdaje z odločbo usklajenega zakona istospolni partner glede dedovanja izenačen z zakoncem po Zakonu o dedovanju.


Mitja Blažič:___________________ Viki Kern:___________________



Ljubljana, 13.11.2006

Priloge:
- Potrdilo o registraciji istospolne partnerske skupnosti z dne 3.10.2006
- kopija osebnih dokumentov pobudnikov

V vednost:
- Urad varuha človekovih pravic, Dunajska 56, 1000 Ljubljana
- Zagovornica načela enakosti ga. Tatjana Strojan, Tržaška 19 A, 1000 Ljubljana
- Državni zbor Republike Slovenije, Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti, Šubičeva 4, 1000 Ljubljana

KONEC PRAVNE DRŽAVE

Mahhh... toliko stvari se dogaja in toliko stvari bi imel napisati, pa si vedno rečem, da morajo biti misli na blogu dodelane in predelane in argumentirano zapisane, da si potem vselej rečem, da se nimam časa tako poglabljati v pisanje in potem ne napišem nič. In potem je blog neosvežen in kratka bz.

No, včeraj sem si na nacionalki pozno zvečer ogledal del dokumentarne serije o holokavstu, torej o deportacijah Judov med drugo svetovno vojno. Neki nacistični voditelj je imel govor v katerem je govoril o t. i. "dokončni rešitvi" za judovsko vprašanje, med drugim je rekel, da, če parafraziram, je treba te ljudi od tod pač preseliti. In me je spreletela groza. Bolj ko sem poslušal, bolj se mi je zdelo, da so mi besede zelo znane. In so mi tudi bile. Slišal sem jih v medijih v zadnjih dneh in od vaščanov Ambrusa. Groza! Identičen besednjak. Enake ideje. Enake zamisli. Podobni ukrepi. Deportacija Romov v Postojno in iskanje dokončne rešitve, če nadaljujem v istem slogu.

Razumem, da so imeli vaščani veliko odprtih vprašanj, problemov, konfliktov in izjemno problematičnih zadev v odnosu s tamkajšnjimi Romi. Razumem, da so se, potem, ko jih je država 15 let ignorirala, tudi zorganizirali, se zbrali na zboru in protestirali. Povsem legitimno in legalno. Ne razumem pa, kako si lahko nekateri posamezniki dovolijo javno groziti z linčem, izgonom in smrtjo? Kako to, da ostanejo takšni posamezniki nekaznovani? Mar niso grožnje z nasiljem in smrtjo kaznive?
Kako se lahko zgodi, da država popusti grožnjam prebivalcev in Rome dejansko nastani v center za begunce - taborišča, ki ga med drugim sicer opuščajo? Zakaj so aktivno sodelovali pri pregonu Romov, pod floskulo iskanja rešitve? Zakaj se niso postavili med Rome in vaščane (saj so se, a le internevtno, dokler jih niso odpeljali), jih pomirili in začeli takoj, nemudoma iskati rešitev, skupaj, s pogovori, pogajanji, po demokratični poti, pri dejanskem stanju, ne pa da so popustili vaščanom in Rome deportirali, potem pa šele iskali rešitev?
Kje so bile pristojne institucije 15 let? Kako to, da niso prisluhnile vaščanom? Kako to, da so jih tako brezbrižno ignorirali, namesto, da bi jih poslušali, se z njimi pogovarjali, jih razumeli, sočustvovali in sproti iskali rešitve za vse probleme? Kdo bo odgovarjal za neodzivnost državnih organov? Bo kakšen minister letel? Bo kakšen bivši minister odgovarjal? Bodo novinarji začeli spraševati prava vprašanja in vztrajali do konca, dokler ne dobijo odgovorov?
Kje se bodo prvi zgledovali po prebivalkah in prebivalcih Ambrusa in Rome iz svojega okolja pregnali? Kdo bo naslednji, ki bo problematičen in ga bo treba odpeljati v Postojno, ker se bodo razjarjeni prebivalci zbrali in grozili z nasiljem in smrtjo?

Ali lahko sploh še govorimo o pravni državi, še posebej če upoštevamo še izbrisane, istospolno usmerjene, muslimane, ustavno nepriznane manjšine, azilante in vse žrtve raznih Zbiljskih gajev in ostalih velikih sleparij (veliko bolj problematičnih od korenja in repe in ostalega, kar naj bi kradli Romi, in od vožnje z nerigistriranim avtom. Čeprav je treba jasno povedati, da vsako protizakonito vedenje seveda ni dopustno.)?

Skratka, skrbi me. In pogrešam ostro in promptno reakcijo civilne družbe. Kje je?
In kje so vrednote: sočutje, spoštovanje, sprejemanje, človekove pravice in svoboščine, enakost, enake možnosti ... Kje je toliko opevana demokracija, pravna in socialna država? Kje je zdaj pomlad? Pri nas je ni. Tu je zima. ledena in surova.

In zakaj se vlada toliko peni, ker je varuh naredil edino pametno in logično potezo, ki jo mora narediti vsak, ki ne pristaja na apatijo in strinjanje z molkom, vsak, ki si še dovoli imeti človekove pravice za vrednoto, v katero res verjame, t. j., da je prijavil Slovenijo Svetu Evrope? Kakšno blatenje?! Kakšno opravičevanje?! Če je vse OK, se ne bi smeli sploh sekirati, saj bo Svet Evrope itak potrdil vladnemu prepričanju, da je vse OK, normalno in oh in sploh dobro poskrbljeno za Rome pri nas. Ali kaj?!

In kaj bi lahko več naredil varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, kot da je že pred leti v parlamentu v letnih poročilih opozarjal na problem? Še posebej, ko vemo, da nima moči ukrepanja in odločanja, razen da laja. Ali kako ali morda, ali pač?

Joj, kozlanje!